Čeprav mobing v sociološkem smislu pomeni ustrahovanje posameznika s strani skupine, v katerem koli kontekstu, kot je družina, skupina vrstnikov, šola, delovno mesto, soseska, skupnost, ali spletu, pa je ta še posebej izpostavljen na delovnem mestu, na katerem se bodisi nadrejeni, več njih, bodisi skupina sodelavcev odloči, da bodo zoper posameznika izvajali nedopusten pritisk oziroma šikaniranje v obliki neutemeljenih govoric, namigovanj, ustrahovanj, poniževanj, diskreditacij in izolacij.
Ugledni britanski tednik Economist je ugotovil, da približno 2 - 3 % svetovne populacije »boleha« za stanjem, ki se mu reče kronično pomanjkanje občutka za sočloveka, kar je pravzaprav oblika patološkega egoizma in številni izmed njih so tudi izvajalci mobinga.
Vendar pa vsakega spornega ravnanja pravno še ne moremo okvalificirati kot mobing. V nekaterih primerih gre namreč le za zahtevnejšega delodajalca, ali pa sodelavca, ki od delavca pričakuje, da bo vestno in profesionalno opravljal svoje obveznosti, slednji pa to (tudi zaradi obrambe svojih neupravičenih privilegijev) pogosto občuti kot nedopustni pristisk.
V tokratnem webinarju se bomo opredelili glede tega, kdaj gre za “pravi” mobing, kdaj pa le za prakso zahtevnega delodajalca, ki ga zaposleni razumejo kot protipravno izvajanje mobinga, ki pa to v resnici ni.
